Za sve opcije molim te da se prijaviš ili registriraš!
}
Naslov:
Železni križecLeto:
1977Zvrst:
drama, vojniTrajanje:
132 minRežija:
Sam PeckinpahScenarij:
Julius J. Epstein, James Hamilton, Willi Heinrich, Walter KelleyGlavne vloge:
James Mason > Oberst (Col.) Brandt
James Coburn > Unteroffizier Feldwebel (S
Senta Berger > Eva
Maximilian Schell > Hauptmann (Capt.) Stransky
David Warner > Hauptmann (Capt.) Kiesel
Arthur Brauss > Zoll
Burkhard Driest > Schütze Maag
Roger Fritz > Leutnant (Lt.) Triebig
Vadim Glowna > Gefreiter (Pvt.) Kern
Klaus Löwitsch > Unteroffizier (Cpl.) Krüger
Michael Nowka > Dietz
Dieter Schidor > Anselm
Fred Stillkrauth > Unteroffizier (Cpl.) Schnurrbart ('Private Mustache')
Véronique Vendell > Marga (as Veronique Vendell)
Povzetek:
Cikel: OB OBLETNICI II. SVETOVNE VOJNE. PECKINPAHOVA PROTIVOJNA KLASIKA
CROSS OF IRON
Nastopajo: James Coburn, Maximilian Schell, James Mason
Vodja oddelka wehrmachta je neuničljivi narednik Steiner, ki odgovarja načelniku Stranskemu, pruskemu aristokratu, ki je prispel na vzhodno fronto prav z namenom, da bi osvojil vojaško odlikovanje, železni križec. Ciničnemu Steinerju ni mar za odlikovanje, a ko ga dobi prav on, se v njun odnos vrine konflikt, ki močno obsije razlike med razrednimi sloji in svetovnimi nazori dveh nemških vojakov.
Protivojna klasika velikega Sama Peckinpaha je bila posneta v Jugoslaviji, gre za eno redkih del zahodnega filma, katerega dogajanje je v celoti postavljeno na rusko fronto, v osrčje najbolj krvavih bitk med Nemčijo in Sovjetsko zvezo v Drugi svetovni vojni. V glavne vloge filma so tokrat postavljeni nemški vojaki, ki se ne borijo za nacistično stvar. Večina jih je prepričana, da na fronti zgolj izpolnjujejo naloge, ki so jih dobili skupaj s poklicem vojaka. Drugi skrbijo za lastne partikularne interese, kot je plezanje po lestvici vojaške hierarhije in goljufivo pridobivanje vojaških odlikovanj. Peckinpah v Steinerjevem oddelku pokaže umazano in zakrito plat vojaštva: banalne pogovore med vojaki, praktične šale, cinizem, vsakdanje duševne in telesne tegobe ter sebična prizadevanja, ki nimajo zveze z državno ideologijo. Zdi se, da v nobenem trenutku ne slavi herojskih potez vojaštva, s čimer se oddaljuje od prevladujoče reprezentacije vojne na filmskem traku in jo kritizira.
- Poglejte podobne vsebine
- Komentarji (2)
Convoy (1978)
drama, akcija
Moćni konvoj velikih kamiona ide ka severozapadnom delu Amerike. Ogroman broj vozila, moćne krstarice i preteške kamione sa hiljadama konjskih snaga, predvodi “Gumeni patak” (Rubber Duck), legendarni...
The Big Red One (1980)
drama, vojni
. Prava veličastnost vojne je preživetje. V enem najbolj pretresljivih filmov o drugi svetovni vojni, kar jih je bilo kdaj posnetih, režiser Samuel Fuller pripoveduje delno avtobiografsko zgodbo o...
Pat Garrett & Billy the Kid (1973)
biografija, drama, vestern
Kultni western Sama Peckinpaha. Godina je 1881. i zapad više nije isti. Dok je ranije prvu i zadnju riječ vodio pištolj, sada su tu moćni farmeri i velike svote novca. Pat Garrett, nekad prijatelj i...
A Bridge Too Far (1977)
drama, zgodovina, vojni
Zavezniki so skovali načrt, s katerim bi konec leta 1944 končali 2. svetovno vojno. Načrt je videti tvegan, a izvedljiv ... na papirju. Poimenovali so ga Operacija Market Garden. 35 tisoč britanskih...
Za komentiranje morate biti prijavljeni!
eXtreme member
07.07.2022. 16:21
[TUBE]MitPnG0HtXA[/TUBE]eXtreme member
30.07.2017. 19:32
Prica iz drugog svetskog rata sa Nemcima kao protagonistima (doduse, strogo vojskom, likovi filma su prilicno daleko od nacizma), umornim od ratovanja, zapustenim, duboko u Rusiji, pred samo povlacenje.Na nemacke polozaje dolazi nadobudni kapetan Stansky, Pruski aristokrata, kog od celog tog rata zanima samo slavna pobeda (iako nije video rata ni bitaka) i povratak kuci okicen gvozdenim krstom koji se, je li, dobijao za hrabrost i doprinos u bitkama, i kog ovaj zeli dakle po svaku cenu. Centralni lik, narednik Steiner (James Coburn) prezire uniforumu (i sve ono sto ona predstavlja) i oficire dok svoj gvozdeni krst smatra komadom metala a moze se reci i da posebno ne voli prusku aristokratiju. Sa svojim vodom, Steiner svakodnevno krstari neprijateljskom teritorijom u raznim gotovo gerilskim akcijama i od izuzetnog je znacaja za citavu 17. armiju koja je vojevala po Rusiji, pa pretpostavljeni tolerisu sve Steinerove ispade i prezir prema Rajhu. Iznad svega on je ipak dobar vojnik sa osecajem casti i odanosti svojim saborcima, dok je glavna tema filma upravo njegov sukob sa kapetanom Stranskyjem koji ga dovodi u opasne situacije.
Niko ne zna kako je Sam Pekinpo uopste zavrsio ovaj film. Na stranu sto je na setu pio po cetiri flase što viskija,što votke dnevno (i ostajao na nogama, za objektivom kamere), već je i prerano potrošio sav budžet, kao i svoj uloženi novac, pa je dolazilo do gomile improvizacija da bi se film uopste zavrsio. Sam rezultat, Cross of Iron, je ispao film oko kojeg se i danas lome koplja. Prica je za to vreme bila veoma sveza, glumci (Coburn, Maximilian Schell, James Mason, pa i mali Slavko Štimac jer je film sniman uglavnom u Jugi) odlicni, scene rata i pucnjave fenomenalne u tipicno opakom Pekinpo maniru sa usporenim snimcima, krvlju koja prsti na sve strane uz milion ispaljenih metaka...no sam ritam filma je prilicno neujednacen, dok su mi pojedine scene (pre svega oporavak Steinera u bolnici, sa sve halucinacijama i romansom sa bolnicarkom) suvisne ili eto napadno iskacu od ostatka filma a upitno mi govore ista sto vec nisam znao.
Svakako mi se dopao, voleo bih da je Pekinpo radio jos poneki ratni film, mozda malo makar trezniji sa vise novca i vremena, no i ovako imamo (makar) dobar filmic, sa pregrst zanimljivih detalja, odlicnim Coburnom i Schellom, finom akcijom izmedju Nemaca i Ruja, mozda pre u kaubojskom maniru (meni odlicnom) nego sto nam govori puno o Istocnom frontu, ovde je ipak akcenat na Steinerovom vodu a ne na kakvim velikim istorijskim bitkama Nemaca sa Rusima, sto je uvek zanimljivo videti.
Bilo kako bilo, Cross of Iron je svakako specificni film prekaljenog majstora, mozda i jos specificniji ratni film, koji vredi videti barem zbog samog Coburna i eto malo uvida i u nemacke redove, sto se ipak nije desavalo tako cesto. Preporuka.